TD BoS - kamnita znamenja in kapele

KAMNITA ZNAMENJA, KAPELE

Med znamenji izrazito zgoščenost na tukajšnjem območju tvorijo kamnita ali kužna znamenja, čeprav nobenega od desetih znamenj ni na grobovih kužnih mrličev, kot bi lahko povzeli po imenu. Izhajajo predvsem iz 16. in 18. stoletja, najstareji pa je celo iz 16. stoletja. Tipološko zastopajo vse tri vrste: slopasta in stebrasta ter znamenja s kipi. Najpomembnejše oblike so kamnita stebrasta, veliko je tudi znamenj s kipi, ki upodabljajo svete osebe.

Prisotnost kapel in križev v okolju je odraz pobožnosti preprostega ljudstva, ki mu je uspelo postaviti veličastna znamenja in tako obeležiti preživete prolomne dogodke. Križi in kapele so, razen v Hrastju, raztreseni po vseh bistriških vaseh, v nekaterih je zgoščenih tudi več kot pet takih malih umetnin. Večina jih je bila od druge svetovne vojne pa do danes obnovljenih in tako dajejo kulturni krajini prijeten značaj.

ZNAMENJA:

Znamenje Ahac, Črešnjevec (pod domačijo Debelak), kamnito stebrasto znamenje
Beli ali Štadlerjev križ, Zagaj, (ob glavni cesti proti Celju, blizu bencinske črpalke), kamnito stebrasto znamenje
Kužno znamenje, Srebrnik, (v križišču cest), kamnito stebrasto znamenje
Znamenje Marjeta, Zagaj (ob glavni cesti proti Trebčam, v bližini domačije Franca Ulčnika), kamnito znamenje s kipom
Markečev križ, Zagaj (nad Markečevim mlinom), zidano slopasto znamenje
Na Petrovem, Črešnjevec (na spodnjem robu vinograda Emilije Kralj), kamnito znamenje s kipom
Osojnikov (Hrenov) križ, Zagaj (ob cesti od Sv. gor proti Vrhuncam), kamnito stebrasto znamenje
Znamenje pri Bačeku, Kunšperk (nasproti domačije Augustinčič), kamnito znamenje s kipom
Zvezan križ, Zagaj (v gozdu, ob pešpoti na Sv. gore), kamnito stebrasto znamenje
Zvezan zveličar, Črešnjevec (na travniku v bližini Robekove domačije), kamnito znamenje s kipom